Spomenik žrtvam vseh vojn

V letu 2013 je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpisalo skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije natečaj za Spomenik žrtvam vseh vojn. Slovenija bo s postavitvijo takšnega spomenika končala skoraj dve desetletji trajajoče razprave o izgradnji spomenika sprave v spomin vsem Slovencem, ki so padli ali so bili ubiti kot žrtve vojne oziroma revolucije, s čimer se Slovenija pridružuje ostalim članicam Evrope, ki takšna spominska obeležja že imajo. Spomenik bo postavljen v centru mesta, blizu predsedniške palače in parlamenta, na danes degradiranem območju tako imenovanega "Južnega trga".

Prvo vprašanje, ki se postavi ob takšni nalogi je, kaj bo sporočilo Spomenika žrtvam vseh vojn? Njegovo sporočilo naj bo usmerjeno v prihodnost in oblikovano tako, da bi lahko slovenska družba presegla razhajanja preteklih in sedanjih generacij. Odnosi med ljudmi, dialog, spoštovanje drugačnosti ter zavedanje, priznavanje in sprejemanje enakopravnosti so izhodišča te zasnove.

Zato je spomenik oblikovan kot dialog dveh različnih, vendar enakovrednih subjektov. Dva različna zidova sta enakovredna po višini in volumnu, torej masi in velikosti. Enotna sta v materialu in obdelavi, najtesneje pa sta povezana v temeljih, s skupno nosilno ploščo. Pa vendar ju v prostoru dojemamo popolnoma različna, vizualno vedno samostojna, neodvisna, v svojem bistvu pa sta zavezana sobivanju, strpnosti in sožitju.

Oblikovanje spomenika smo razumeli tudi kot ureditev degradiranega prostora. Spomenik predstavlja protiutež klasicistični fasadi v na novo vzpostavljeni spomeniški ploščadi. Severno stranico ploščadi bi v drugi fazi definiral rob zelenega nasada platan. Južna stranica ostaja povsem odprta, definirana je zgolj s klinasto stopnjo v terenu, kamor je umeščen posvetilni napis. S tem se oblikuje podstavek spomeniški ploščadi, ki v pogledu z obstoječega parka deluje kot oder - posvečeni prostor sprave. Tlak celotnega območja je predviden v utrjeni peščeni površini. Na ta način se ustvari enotna površina, ki hkrati poudari oba monolita.
Spomenik je zasnovan kot odprta prostorska kompozicija brez sprednje in zadnje strani. Celoto je mogoče dojeti šele s sprehodom skozi pietetni prostor. Zasnova je zavestno očiščena bogatega likovnega izraza, njena vrednost se izkazuje v simbolnemu sporočilu.
Naš namen je bil poiskati takšno pripoved in elemente za oblikovanje obeležja, s katerimi bi se lahko poistovetilo čim več državljanov in bi hkrati s svojo nevtralnostjo in simbolnim sporočilom presegel čas.