Vodovodni most preko Ljubljanice

V želji povezovanja Ljubljane z velikim zavarovanim območjem kulturne dediščine in naravnih vrednot Krajinskega parka Barje ob bregovih Ljubljanice z že izvedenimi parkovnimi ureditvami na območju Rakove jelše, smo iskali novo nujno potrebno in manjkajočo premostitev Ljubljanice v osrednjem delu krajinskega parka (med Ižansko cesto in Podpečjo).

Obstoječa mostna konstrukcija vodovoda Ljubljana-Brest v Lipah pri Črni vasi je bila konec 80-ih let prejšnjega stoletja postavljena za potrebe premostitve napeljav za pitno vodo preko Ljubljanice in je predstavljala edino pešcem in kolesarjem namenjeno premostitev na odseku reke Ljubljanice med Ižansko cesto v Ljubljani in mostom v Podpeči. Prav v tem območju je hkrati tudi največji potencial povezave južnega centra Ljubljane z osrčjem Krajinskega parka Ljubljansko barje, največjega rekreacijskega zaledja glavnega mesta.

Zaradi kompleksnosti postavitve novih premostitvenih objektov v zavarovanem območju smo iskali možnosti v nadgradnji obstoječega infrastrukturnega objekta, ki bi ga bilo mogoče z minimalnimi posegi prilagoditi za javno rabo. Glede na svojo lego in dostopnost smo v Vodovodnem mostu videli dobre možnosti za vključevanje v mrežo peš in kolesarskih poti po barju in povezovanju Ljubljane z naselji na južnem robu Ljubljanskega barja.

Obstoječi Vodovodni most je bil zasnovan kot jeklena predalčna konstrukcija trikotnega prereza skupne dolžine 50 m preko katere sta potekala dva cevovoda in vzdrževalni hodnik za strokovno osebje. Do njega iz obeh smeri vodi makadamska pot za potrebe vzdrževanja. Obstoječi most žal ni bil prilagojen javni uporabi za prehajanje peščev in kolesarjev. Sprva načrtovana nadgradnja obstoječega mostu se je kasneje zaradi dotrajanosti obstoječe konstrukcije izkazala za neracionalno, zato smo predvideli novo mostno konstrukcijo v enakih tlorisnih gabaritih, za potrebe vodovoda ter peščev in kolesarjev.

Nova jeklena palična konstrukcija ima kvadratni prerez ter hkrati nosi infrastrukturne cevi in omogoča prehod za javno rabo. Priložnost nove konstrukcije smo poleg ugodnejšega prereza izkoristili tudi pri izbiri materialnosti. Odločili smo se za kortensko jeklo, ki se s svojo rjasto spremenljivo površino lepo vklaplja v značilne kolorite barjanske krajine. Temu sledita tudi v rjavih odtenkih armiranega betona vliti in v barjanska tla navidezno zasajeni nosilni peti trikotnega prereza. V jekleno konstrukcijo je vstavljen hodnik, ki s svojo obliko spominja na čoln – kot metafora deblaka, ki je bil od prazgodovine dalje značilno prevozno sredstvo po barju. Leži nad celotno dolžino cevovoda, tako znotraj mostne konstrukcije kot tudi izven nje. Izdelan je iz macesnovih lesenih letev, ki so zaradi odtekanja meteorne vode v minimalnem razmiku pritrjene na jekleno podkonstrukcijo. Prečni prerez nad terenom je v obliki črke U z ravnim dnom svetle širine 195cm, kar zadostuje srečevanju dveh kolesarjev. Ko preide v jekleno predalčno konstrukcijo se njegov prerez rahlo razširi, kar omogoči kolesarjem neovirano vožnjo tudi znotraj konstrukcije z možnostjo umikanja. Hodnik s celoto vizualno poveže lesen ročaj na višini 100cm, ki služi poleg varovanju pred padcem z mostu tudi kot naslon za opazovanje okolice.